Dragi bralci / bralke,

mislim, da vam po dolgem času dolgujem update mojega stanja. Sploh po zadnji objavi o obupu, ki je bila precej temna in težka.

Torej, konkretno svojega stanja nisem opisala nekje od 24. meseca odvajanja. Danes sem 29. mesecev v odvajanju, in stanje se mi počasii počasi izboljšuje. Na koncu vam zaupam kje tiči razlog za izboljšanje. Ampak začnimo od začetka. 🙂

Niti ne vem, kako opisati zadnjih 5 mesecev odvajanja. Situacija je ves čas nekje na isti ravni – imam izboljšanja, ki se izmenjujejo s poslabšanji. Spim še vedno slabo, praktično skozi celo odvajanje spim prekinjeno, zbudim se vsaj parkrat na noč – čeprav je stanje boljše kot v začetku odvajanja.

V zadnjem času me najbolj moti, da še vedno reagiram na potenje, zaradi česar ŠE VEDNO ne morem masirati, plesati kot bi želela, iti normalno v hribe, teči, pomagati doma v hlevu, ali početi kar koli drugega, kar vključuje potenje.

LAHKO pa sem bolj sproščena v splošnem, ker srbenje ni tako hudo kot je bilo. Vidim napredek, vsake toliko gladko kožo na nekaterih predelih telesa, sploh na celem spodnjem delu telesa. Lažje se osredotočim na stvari, v avtu se sicer še vedno praskam, in kadar je dan zelo vroč, se spotim po celem telesu, in me je skoraj konec preden pridem do doma, ampak pogosto se to ne zgodi. V primerjavi z meseci prej, ko je bila srbečica stalno prisotna na maksimum, se včasih zvečer, ko grem spat, prav zavestno opomnim in ozavestim, da sem VELIKO VELIKO boljše!

Veliko krizo pa sem imela okrog 2. leta, ko je bila situacija spet zelo slaba, skorajda nevzdržna, ko sem imela občutek, da sem spet v nekje 7. mesecu odvajanja. Morda je bil to obletnični izbruh, kakorkoli pa, sem se en dan v sončnem popoldnevu znašla na postelji, objokana, obupana in na robu živčnega zloma.

Bila sem prepričana, da nekaj delam narobe, da ne bi smelo tako dolgo trajati in da ne bo nikoli konec. V sebi sem začela delati paniko, čutila sem kaos, nisem se znala več kontrolirati. Bila sem prepričana, da bom po 2 letih bolje. Tako dolgo sem gojila to upanje, da ko sem prišla do te točke in se mi je stanje POSLABŠALO, nisem več videla poti naprej.

To pripovedujem zato, ker mi je Petra, ki je psihologinja, in je tudi sama šla skozi odvajanje, takrat povedala par stvari, ki so mi odprle oči, mi dale perspektivo in mi vrnile UPANJE.

Kot me je lahko le ona, me je pomirila in mi povedala tole:

2 leti si v odvajanju in OK je, da še nisi zdrava, ker gre za dolg proces.

Odvajanje traja dolgo, ne bo ga kar konec, morda lahko konkretna izboljšanja pričakuješ šele po 3. letu odvajanja. Če si pri dveh letih zelo slabo, je to NORMALNO.

Kar je važno, je, da NE prevzameš odgovornosti za to, kar se ti dogaja!

Kar se ti dogaja, NI tvoja odgovornost. Tudi če NIČ ne storiš glede diet, prehranskih dodatkov in bilo česa drugega, se bo odvajanje odvilo do konca. Na koncu BOŠ imela zdravo kožo. In ne krivi se, ker nisi našla rešitve, ki bi ti omogočila hitrejše okrevanje. Nisi kriva za svoje stanje. Nisi kriva za situacijo, v kateri si!

Nihče od tebe ne pričakuje, da boš ves čas močna.

Lahko se sesuješ, občasno preležiš cel dan, pokličeš nekoga in mu poveš, da je to eno navadno sranje, izkričiš, narediš pač, kar ti pomaga, kar ti oblaži stanje. To ti je dovoljeno! Dovoli si, da se pocartaš, si vzameš čas zase in storiš kar koli, kar ti bo izboljšalo počutje. Pogledaš najljubšo serijo, bereš knjigo, rišeš, ležiš in opazuješ oblake, poskušaš meditativno glasbo, ne delaš NIČ. Dovoli si ne delati nič, če to potrebuješ.

Sprejmi, kar je.

Ne bori se proti občutkom, ki jih imaš in proti situaciji, v kateri si. S tem, ko obupuješ, ko si delaš kaos v glavi, ko se obtožuješ in se presprašuješ, če bo sploh kdaj konec, si ustvarjaš veliko večji problem – potenciraš stres, s tem potenciraš simptome in s tem potenciraš kaos. Delaš proti sebi. Sprejmi, kar je. 

Ohrani zaupanje, vedenje, da bo tega enkrat konec.

Ne razmišljaj, ne premlevaj, nehaj dvomiti! Tega enkrat BO konec. Enkrat zagotovo in brez dvoma bo minilo!!!

V skrajšani različici sem si te trditve nalepila na steno, in to je bil zame nov začetek. Hvala bogu za Petro!!! Predvsem mi je bil pomemben del, naj ne prevzemam odgovornosti za to, ker se mi dogaja, kar sem sčasoma začela početi. In ko sem ozavestila to, da nisem kriva, se mi je odvalilo breme iz hrbta. Res je. Nisem kriva. 

Morda s Petro pripraviva kakšen material na to temo v prihodnje. Bi vam bilo to všeč? Kaj bi želeli prebrati / slišati? 

Sedaj pa omenim samo še izboljšanje v zadnjih 14 dneh. Ne morem reči, da gre res za zelo konkretno izboljšanje, vsaj ne še. Ampak bila sem pri bioenergetiku, v katerega zaupam, in za katerega mi je povedala Tamara, ki ima z njim odlično izkušnjo. Po 10 terapijah ima Tamara neverjetno izboljšanje, kar je zapisala tudi v blogu!

Gre za gospoda Veseljka Tomiča, o katerem bom več napisala kasneje, ko / če vidim tudi konkretnejše izboljšanje po njegovih terapijah. Do sedaj sem bila pri njem dvakrat, dvakrat bom še v prihodnjem tednu, potem pa naprej v septembru, ko se vrne iz dopusta.

Vas obveščam o stanju, lahko pa vam povem, da me je prepričal, in ne samo s tem, da sem po prvi njegovi terapiji prišla domov, in se mi ni bilo treba namazati s kremo, kar mi je bilo neverjetno! Kajti do sedaj sem se mazala po celem telesu trikrat dnevno skorajda vse mesece odvajanja, razen treh vmes. In moja želja v zadnjem času je bila, da se mi ne bi bilo treba, kajti z mazanjem kožo navlažim, zaradi česar je bolj ranljiva, pa tudi drugi so mi povedali, da se jim je situacija izboljšala, ko so se nehali mazati z negovalnimi mazili.

Kakor koli že, ko sem prišla domov, se nisem namazala. Tudi zvečer in naslednji dan ne. In od prve terapije naprej se nisem, razen malo točkovno parkrat vmes. To je bil zame tako velik korak naprej, kot sem ga doživela morda trikrat v celem odvajanju, ob največjih izboljšanjih.

No, gospod Veseljko me je poleg tega prepričal tudi z odnosom. Ampak več o tem drugič, ko vam povem več o samih terapijah in o rezultatih terapij. 🙂

Prilagam slike zadnjih mesecev.

Pošiljam vam objemčke in pozitivno energijo.

<3 <3

Vpiši se tule spodaj in prihodnje objave ti pošljem kar v e-poštni nabiralnik, da česa ne zamudiš. 
Se beremo*

Write A Comment