Ne vem, kako je pri vas, ampak sama se včasih ujamem v momentu, ko se na mrtvo zapičim v malenkost in mislim, da bo konec sveta, če je ne izpilim do perfekcije. Če ne bo popolna, tako kot so rekli, da mora biti. Potem ne bo okej. Pa naj govorimo o neki pomembni odločitvi, o nakupu nečesa, nalogi v službi ali celo aktivnosti, ki sem si jo sama izbrala – za zabavo! Ja, Maja, za zabavo, ha – v enem trenutku je čutiti, kot da je od tega, kako to izpeljem, odvisno moje celo življenje.
Živijo dragi bralec/ka!
Predstavljam ti nov, krajši format objav na blogu Svet v tebi. 😊
Pred par dnevi me je prešinila ideja, kako bi bralcem mojega bloga omogočila več ažurnosti in bolj pogosto objavljanje. Odločila sem se, da bom poleg daljših, bolj poglobljenih objav, ustvarjala tudi krajše. Ki ponudijo navdih, zaokrožijo en ožji koncept (iz področja osmišljanja življenja, izboljšanja kvalitete življenja in življenja bolj v skladu s sabo) in so kot ena injekcija motivacije za vaš dan. Poimenovala sem jih kar – navdihovalnice.
Hej, hello, dragi bralec, bralka! 🙂
Danes imam dan, ko sem za pikico bolje kot zadnje obdobje odvajanja od kortikosteroidov! Pravzaprav sem malo bolje že zadnje štiri dni. In ja, fraza “ne hvali dneva pred nočjo,” se mi ob tem podi po glavi. Ampak ne pišem, da bi govorila o izboljšanju.
Pogovorimo se o strahu. Kaj sploh je strah in kakšen učinek ima na nas in naše telo? Kako se občuti v našem telesu? Če bi ga želeli narisati, kje v telesu bi ga narisali in s kakšno barvo?
Pozdravljen, dragi bralec!
Tale naslov je kar obetajoč, kajne? Naj najprej povem, da sem zares vesela, da vas lahko pozdravim na novem blogu! Juhu, dobrodošli! 🙂 Zares sem hvaležna za ogromno lepih stvari, ki sem mi dogajajo v zadnjem času, predvsem v smislu iskanja svoje poti in uresničevanja. Nov blog sem ustvarila prav zato, ker ne želim več pisati samo o koži, pač pa še o drugih stvareh, ki me navdihujejo in veselijo. No, tole je ena od takih tem.
Pozdravljen, dragi bralec,
pred dvema mesecema sem praznovala 3 leta odvajanja od KS!! Vsega se je dogajalo preveč, da bi uspela spisati blog in z vami podeliti svoje občutke ob tem. S fantom sva bila v procesu seljenja (yeey!!) :), in tema, o kateri pišem na tem blogu, ni ravno nekaj, česar se z lahkotnostjo lotiš, ko so pred tabo toliko bolj čudovite in vznemirljive stvari. Odločila sem se, da bom šla s svojimi občutki, in bom objavo zapisala, ko bom začutila vzgib po tem.
Vse stvari imajo svoje začetke in zaključke. Je zaključek leta res tako pomemben? Morda na te stvari gledam drugače, od kar nekatere zaključke vrednotim tehtneje od drugih. Zaključek leta, samo en nov dan v kopici drugih. Zaključek odvajanja, čisto nov začetek. 🙂 Le kdaj pride ta zaključek, to bi bilo dobro vedeti. 😉 Res pa je, da je vsak zaključek tudi priložnost, da stvari pretehtamo in na novo postavimo. Čeprav – kaj ni tako, da to lahko storimo kadar koli?
Dragi bralec/ka,
že nekaj časa me mori nekaj, kar moram deliti. Morda zato, da grem lahko naprej. Morda želim, da to preberete vsi, ki se vam dogaja podobno. Na tem blogu v večini pišem zelo pozitivne objave, z željo, da bi motivirala vse, ki greste skozi sindrom rdeče kože ali kakšno drugo težko situacijo, in seveda – predvsem sebe!
Živijo dragi bralec. Hm, le o čem govori naslov? Odgovor se skriva na koncu, in ne, ni povezan s sindromov rdeče kože. 😉 Danes bo objava malo drugačna kot po navadi. Konec koncev s kožo živim vsak dan, in jo imam že rahlo vrh glave, poleg tega nisem samo to, o čemer stalno pišem tukaj. Nisem samo koža. In morda bi pokukali še na kakšno drugo področje, ki me zanima in veseli.