Živijo dragi bralec. Hm, le o čem govori naslov? Odgovor se skriva na koncu, in ne, ni povezan s sindromov rdeče kože. 😉 Danes bo objava malo drugačna kot po navadi. Konec koncev s kožo živim vsak dan, in jo imam že rahlo vrh glave, poleg tega nisem samo to, o čemer stalno pišem tukaj. Nisem samo koža. In morda bi pokukali še na kakšno drugo področje, ki me zanima in veseli.

Pa naj bo to tema, ki mi stalno skače po glavi, moja tema, bi lahko rekla. 🙂 In na nek način vseeno povezana s sindromom rdeče kože, saj sem skozi odvajanje končno prišla do nje, čeprav je bila že prej vedno nekje v bližini.

Ne želim moralizirati o njej, razpisala se bom samo o tem, kaj mi pomeni in kako mi je odprla nove poti in nove poglede. In, bom iskrena, na nek (ali več) način/ov je ta tema celo bolj intimna zame kot odvajanje od topičnih steroidov. Poleg tega prihaja z izzivom!

Čudovit kaos izgubljenosti

Vsak se išče na svoji življenjski poti in pri meni ni (bilo) nič drugače. Obdobja, ko totalno zaplavaš v temo v času odraščanja so lahko zelo težka, ker popolnoma izgubiš stik s samim seboj. Prilagajaš se ljudem okrog sebe, prijateljem, učiteljem, staršem, trendom. Poslušaš vse, samo sebe ne.

In pogosto traja zelo dolgo, da začneš odkrivati tisto, kar te žene naprej, kar te motivira, kar je skrito globoko v tebi, in do česar se moraš dokopati čisto sam.

Ples je bil zame vedno ta točka. Občutek ljubezni, miru, predanosti, strasti. Nisem odlična plesalka, da se razumemo. 😀 V nobeni od zvrsti (še) nisem uspela vztrajati tako dolgo, da bi bila v njej odlična. Kljub temu imam do plesa poseben, ljubeče (in trenutno boleče) zaljubljen odnos. Nihče ne pravi, da moraš nekaj, kar ljubiš početi, obvladati v nulo. Lahko tudi samo uživaš v tem.

Poleg tega sem podoben občutek že od malega čutila ob temah, ki so povezane z odnosi. Z odnosi do drugega. Z odnosom do samega sebe. To je bilo nekaj, kar je v meni vedno vžgalo plamenček.

Opazovala sem ljudi. Kako reagirajo. Kako se obnašajo. Razglabljala sem, kaj si mislijo sami o sebi. Vse to se da zelo dobro razbrati iz mimike. Iz tega, kako komunicirajo z drugimi. Kako stojijo. Ali naredijo očesni stik. So njihove gubice okrog ust zavihane navzgor ali navzdol.

Verjetno me je ta tema še toliko bolj zanimala, ker sem se trudila najti svoj glas tudi sama. Trudila sem se postaviti meje ljudem okrog sebe in povedati, da čeznje ne smejo. A nisem znala. Zavedala sem se, da je v meni potencial biti bolj srečna in bolj zadovoljna oseba.

Točka, ki sproži preobrat

Ko sem začela z odvajanjem, so odpadla vsa pretvarjanja in vsa slepila. Ni bilo več prostora za ‘blef’. Ljudje, ki jim ni bilo mar, so odpadli. Stvari, ki me ne zanimajo, so odpadle. Odpadlo je še marsikaj drugega, ostala pa je boleča praznina in hlepenje po vsem, kar je resnično moje.

Ostala sem tam, nekje sredi vrtinca, imenovanega odvajanje, z zavedanjem, da je čas za nov začetek, da se začenja graditi nova pot, da je to na nek način priložnost in blagoslov. Ja, krut blagoslov, pa vseeno.

In bila sem se primorana soočiti s tem, kar sem že dolgo potiskala vstran. Z odnosom do same sebe. S svojimi strahovi. S svojimi šibkimi in močnimi stranmi, s svojimi svetlimi in temnimi kotički. Bilo je težko, verjemite mi. A je (bilo) vredno.

Dokopala sem se do temeljne točke, ki zame predstavlja prebrat, do temeljne točke mojega bistva, ki je morala biti naslovljena, da sem lahko napredovala. Da sem lahko bolj zaživela. 🙂

To je (bila) ljubezen do same sebe. Moja moč, mantra, zagon skozi odvajanje so besede: Rada se imam. To ste zagotovo že ugotovili, če ste prebrali še kakšno objavo na tem blogu. 🙂 Ko sem si začela dajati ljubezen, ki si jo do tedaj nisem znala dati, so se zame začele dogajati spremembe.

Začela sem postavljati meje. Ljudje potrebujejo meje. Če jim ne narišeš meje, bodo šli do tja, kamor lahko. In ni narobe, če jim jih narišeš. To je dobro za odnos, in oseba razume, na nek način celo ceni, da si se postavil zase.

Začela sem se odločati sama in se postavljati za svoje mnenje. No, vsaj v večini. Saj veste, kako je, ko rad ustrežeš drugim ali pa si tega vajen. Zavestno se moraš opominjati; Aha, sedaj je tisti trenutek, ko moram reči: NE, ni tako, jaz mislim drugače! To bom naredila drugače!

Začutila sem, kaj so stvari, ki nekaj premaknejo globoko v meni, ki zame stvari naredijo posebne, čarobne. Kateri hobiji me potegnejo vase in me obogatijo, kateri ljudje me cenijo in spoštujejo.

Ampak, tukaj je trik

Tisto, česar dolgo nisem razumela, je bilo to, da sem ugotovila samo, kateri je pravi sprožilec zame. In ne tudi za druge. Moj odnos same s sabo sem lahko ‘(po)krpala’ z ljubeznijo do sebe. S krepitvijo notranjega jedra. S krepitvijo lastne vrednosti. Do sedaj očitno nisem dovolj delala na tem. To so moji šibki dejavniki, ki predstavljajo ogromen potencial za mojo srečo in zadovoljstvo v življenju.

Z njihovo krepitvijo krepim samozaupanje, samospoštovanje, zmožnost obvladovanja stresnih situacij, zmožnost dobrega odločanja, prilagodljivost, gotovost vase in v vse, kar počnem. Tako sem bolj srečna in bolj zadovoljna. (Vsaj večinoma, in ne, kadar imam slab dan ali teden. :-p Pri tem smo vsi brez izjeme enaki, in ok je tako).

Ko sem to ugotovila, sem bila nad tem tako navdušena, da sem želela o tem povedati vsem, ki jih imam rada. Glej, moraš se začeti imeti rad! Od tod nezadovoljstvo, zato nimaš motivacije in nisi srečen. Tako se boš počutil bolje. To res MORAŠ storiti!

A na nek način ti nasveti, predlogi, niso padli na plodna tla. Kot da njim v resnici niso pomenili ničesar. Ni bilo to to. Ni naslovilo njihovih šibkih dejavnikov, njihovih potreb ali srčike njihovega problema. Niso palili.

Kliknilo mi je, da smo si, jasno, različni. Le kako bi lahko obstajala univerzalna stvar, ki bi pomagala vsem? Kot da je že kdaj bilo tako enostavno!

Tukaj se skriva IZZIV

Tako pridemo do bistva moje pripovedi. Vsak mora sam ugotoviti, kaj je tisto, kar je njegova priložnost za napredek. Predpostavljam seveda, da imate občutek, da bi lahko bili bolj srečni v življenju, in da vas morda nekaj drži nazaj.

Morda v resnici v sebi čutite, da greste v pravo smer, da je vaše življenje bogato, polno vsega, kar potrebujete, da ni možnosti, da bi bili bolj srečni in bolj zadovoljni. V tem primeru to za vas ne velja. 😉

Sicer pa se vprašajte: Kaj je vaš šibek dejavnik, vaša nezadovoljena skrita potreba, srčika vašega problema?

Si upate pogledati vase in se soočiti sami s sabo?

Ni treba, da takoj najdete odgovor. Verjetno ga ne boste našli prav kmalu. Ampak odpreti se ideji, da stvari lahko izboljšate, je velik korak naprej. Odločitev, da želite nekaj spremeniti, je bistvena. Potem se stvari začnejo odvijati same od sebe.

Srečate osebo, ki vas povabi na tečaj plezanja. »Uuuu, ja, vedno sem si želela tega. Ampak … «. Nič ampak! Pojdite! Tam spoznate osebo, ki postane pomemben del vašega življenja. Nekdo drug tam vam pove o tehniki sproščanja, o kateri niste še nikdar slišali ničesar. A se vam zdi zanimiva. Pojdite!

Ne gre za to, da bi zase morali izbrati res pravi hobi. Gre za to, da raziskujete, se učite, preizkušate. In da med potjo najdete delčke sebe. S pomočjo katerih že lažje izbirate naprej. In se počutite vedno bolje v svoji koži. Vedno bolj svoji.

In da medtem naletite tudi na hobije, ljudi in situacije, ki vam dajo vedeti, da ste se znašli daleč stran od tam, kjer bi morali biti. Odlično! Take situacije potrebujete. 🙂 Vse to potrebujete. Obe skrajnosti vam dajeta meje, znotraj katerih boste sčasoma lahko našli ravnovesje. Čisti let. Optimalno jadranje med lepim, grdim, hudim, navdihujočim. Med vzponi in padci. V varnem zavetju ljudi, ki jim je mar.

Sprejmete izziv?

In, prosim, ne dobite ideje, da sem sama že razčistila s sabo, da sama izzivov nimam. Ha, to je proces, ki traja celo življenje. Prav s to objavo sem naslovila nekaj svojih, in morda, upam, da me boste vi spomnili še na kakšnega, preko izkušenj, ki jih boste delili z mano.

Povejte mi svoje mnenje, svojo zgodbo. Ste kdaj v življenju imeli občutek, da ste se izgubili? Kakšna je bila vaša izkušnja s tem. Kaj mislite, da je to povzročilo in kaj vam je pomagalo priti nazaj v prave tirnice. Ali ste morda trenutno izgubljeni? Super. Potem imate odlično priložnost za spremembe.

Topel objem vsem, ki ste prebrali do konca.

To mi ogromno pomeni. <3

Vpiši se tule spodaj in prihodnje objave ti pošljem kar v e-poštni nabiralnik, da česa ne zamudiš.
Se beremo*

Write A Comment