Kljub temu, da se moje stanje s kožo generalno stalno izboljšuje, me je pri skoraj 4 letih odvajanja iz jasnega zadelo poslabšanje, ki se je začelo konec novembra, in se samo še poslabševalo cel december.
Živijo dragi bralec! 🙂
Ker ne morem iz svoje kože, sem tokrat svojo izkušnjo z odvajanjem od kortikosteroidov delila za natečaj Ustavi.se.
Zakaj?
Pozdravljen, dragi bralec,
pred dvema mesecema sem praznovala 3 leta odvajanja od KS!! Vsega se je dogajalo preveč, da bi uspela spisati blog in z vami podeliti svoje občutke ob tem. S fantom sva bila v procesu seljenja (yeey!!) :), in tema, o kateri pišem na tem blogu, ni ravno nekaj, česar se z lahkotnostjo lotiš, ko so pred tabo toliko bolj čudovite in vznemirljive stvari. Odločila sem se, da bom šla s svojimi občutki, in bom objavo zapisala, ko bom začutila vzgib po tem.
Vse stvari imajo svoje začetke in zaključke. Je zaključek leta res tako pomemben? Morda na te stvari gledam drugače, od kar nekatere zaključke vrednotim tehtneje od drugih. Zaključek leta, samo en nov dan v kopici drugih. Zaključek odvajanja, čisto nov začetek. 🙂 Le kdaj pride ta zaključek, to bi bilo dobro vedeti. 😉 Res pa je, da je vsak zaključek tudi priložnost, da stvari pretehtamo in na novo postavimo. Čeprav – kaj ni tako, da to lahko storimo kadar koli?
Toplina, prijaznosti, odprtost in občutek, da bo vse ok, so bile prve stvari, ki sem jih opazila pri g. Veseljku Tomiću, ko sva prvič govorila po telefonu. Po dolgem času sem občutila upanje in vedela sem, da mi bodo terapije bioenergije pomagale. Pa ne zgolj zaradi vseh pozitivnih mnenj in izkušenj, ki sem jih o njem prebrala! Iz njegovih besed je velo zavedanje, da lahko pomaga. In da je pomagal že mnogim.
Ko sem začela z odvajanjem, sem bila stara 23, sedaj jih imam 26.
Že pol ure sedim za računalnikom in se odločam, kaj naj napišem. Naj bo to happy post? Čas je že, da objavim takega. Konec koncev sem veliko boljše s kožo. Ne moti me več toliko, in začenjam početi stvari, ki jih tako dolgo nisem mogla. Moji bralci in vsi, ki greste skozi sindrom rdeče kože, si zaslužite takega. Čakajte, kako dolgo je že …
Dragi bralci / bralke,
mislim, da vam po dolgem času dolgujem update mojega stanja. Sploh po zadnji objavi o obupu, ki je bila precej temna in težka.
Torej, konkretno svojega stanja nisem opisala nekje od 24. meseca odvajanja. Danes sem 29. mesecev v odvajanju, in stanje se mi počasii počasi izboljšuje. Na koncu vam zaupam kje tiči razlog za izboljšanje. Ampak začnimo od začetka. 🙂
Ne morem verjeti, da sem že pred dvema letoma prebrala blog, ki mi je spremenil življenje. Hvaležna sem za to, je pa istočasno neverjetno, da je minilo že toliko časa! Hvaležna sem Špeli, da je zbrala pogum in opisala svojo izkušnjo. Vsem, ki se odvajate, predlagam, da si preberete Špelin blog, ker je na njem ogromno koristnih informacij, ki vam lahko pomagajo, sploh glede na to, da je Špela zdravnica.
Tamara je na svojem blogu opisala svoje odvajanje do sedaj – 9 mesecev v odvajanju! Bravo Tamara, kar tako naprej. **
My interview was published as a part of a series of interviews on page Preventable: Protecting our largest organ. The mission behind it is to prevent Red Skin Syndrome and bring reform to topical steroid use. Check out other interviews or get involved.