Tag

odvajanje od kortikosteroidov

Browsing

Pozdravljen, dragi bralec!

Minilo je že predolgo, odkar sem zadnjič pisala. Po 9. mesecu se je začela jesen in nato zima – ki je bila preveč naporna, da bi se spravila k pisanju. V 10. mesecu se je zame namreč začel ‘anniversary flare’, ali ‘obletnični izbruh’, o katerem poroča večina ljudi v odvajanju. Zame je prinesel kar hudo poslabšanje z glavnim simptomom: nemogočim potenjem.

In počutim se boljše. Noro dober občutek, ko gre končno navzgor. Po pol leta praktično brez gibanja sem končno začela nabirati kondicijo. Za enkrat z jutranjimi in večernimi sprehodi, ki mi dajejo ogroomno energije (hvala mamici, ki me je brcnila v rit xD). Koža izgleda že super, je sicer še suha in zategnjena, t.i. ‘slonja koža’, ki je posledica stanjšanja kože – ampak to bo minilo. Še vedno srbi in peče, sploh, če se spotim, in včasih boli, kjer se spraskam. Noči še niso prespane, ampak to ni NIČ v primerjavi s prvimi meseci in končno začenjam uživati v majhnih stvareh, ki so mi spet dosegljive. :))))

mi je dejala draga prijateljica, ko sem ‘praznovala’ svoj 100. dan odvajanja od topičnih steroidov. To je bil zame izredno čustven dan, saj sem v sebi že tri mesece zbirala številne negativne občutke odvajanja. Vame so se zlivali bolečina, strah in obup zaradi nenehne srbečice, mrazenja in drugih simptomov, ki moje življenje delajo peklensko. Težko je razumeti kaj vse se dogaja nekomu, ki preživlja simptom rdeče kože. Še težje je to pojasniti tistim, ki so zraven, ampak ne vedo zares kaj se dogaja za vrati spalnice, ko je najhuje.

Rada se imam. 

To je prva misel, ki mi pade na pamet, ko nimam pojma, kako začeti pisati blog. 🙂 Odločitev, da delim svojo zgodbo, je padla prav zaradi tega – ker se imam rada. Kdor me pozna, najbrž ve, da nisem rada v središču pozornosti, zato tudi pisanje bloga nikdar ni spadalo pod točko mojega to-do seznama, niti odločitev za to ni bila lahka, ampak, imam svoje razloge.