Jokala sem kot dež. Itak. Podoživljala. Pustila, da me odnese v vse tiste neskončne trenutke bolečine. V trenutke, v katerih se je zdelo, da se utapljam v vodnem vrtincu odvajanja. Hlastam. Uspem nos pomoliti ven, vdihniti – in že me spet zalije! Tokrat močneje, zalije mi pljuča. Me odnaša. Umiram.
Vse stvari imajo svoje začetke in zaključke. Je zaključek leta res tako pomemben? Morda na te stvari gledam drugače, od kar nekatere zaključke vrednotim tehtneje od drugih. Zaključek leta, samo en nov dan v kopici drugih. Zaključek odvajanja, čisto nov začetek. 🙂 Le kdaj pride ta zaključek, to bi bilo dobro vedeti. 😉 Res pa je, da je vsak zaključek tudi priložnost, da stvari pretehtamo in na novo postavimo. Čeprav – kaj ni tako, da to lahko storimo kadar koli?
My interview was published as a part of a series of interviews on page Preventable: Protecting our largest organ. The mission behind it is to prevent Red Skin Syndrome and bring reform to topical steroid use. Check out other interviews or get involved.
Ja, čas gre naprej zares hitro, ko se stanje malo umiri. Če pomislim na svoj prvi mesec, ki je v mojem osebnem doživljanju zaradi svoje intenzivnosti in prilagajanja na nove okoliščine trajal več mescev – resno!, ali na prvega pol leta, ko sem štela vsak dan in bila hvaležna za vsak preživet teden, mi sedaj meseci švigajo mimo kot za stavo.