Fjuf, danes po mojih žilah teče prav posebni adrenalin. Ne morem reči, kaj ga je sprožilo, je pa definitivno povezan z manjkom kreativne produktivnosti v zadnjem času. Kot sem zapisala v prejšnji objavi, sem trenutno odprta za nove karierne priložnosti, in to, da v tem momentu nimam redne zaposlitve je zame preceej naporno. RABIM se izraziti, in takole, se bom pa tukaj, s temo, ki tli nekje v meni in je povezana tudi s tem, da sem v nekem vmesnem obdobju med službami – torej, občutek lastne vrednosti in KDO je zanj odgovoren?

DEKLICA IN NJEN SVET

Deklica v osnovni šoli si obuva čevlje v garderobi. Čas je, da gre domov po šoli. Poleg so tri sošolke in deklica v sebi prav čuti, da ji niso naklonjene. Smejijo se in si prigovarjajo med seboj, nje pa niti ne opazijo. Deklica v sebi išče razloge. “Ali so moji črni lasje?” “Ali je zato, ker imam oblečeno to čudno majico?” “Ali je zato, ker nimam novejšega telefona?” “Ali pa je zato, ker se ne znam šaliti kot one in ne razumem njihovih for?”

Jap, deklica je v sebi že sprejela odločitev. One so boljše. One znajo boljše. Ona ni tako kul. Ji je kdo rekel, da ni? Nope. Ni. Deklica je to odločitev sprejela popolnoma SAMA. V skladu z njo je tudi delovala v prihodnjih dneh. Izogibala se je ‘ta kul’ sošolkam in iskala samoto. Ko jo je kdo kaj vprašal, je bila rajši tiho, ker zagotovo ne bi znala odgovoriti tako dobro kot one. Ali kot kdo drug. Rajši bo tiho, ker tako bo najbolje, da drugi ne bodo mislili, da je še bolj čudna kot si že itak mislijo. Haloo, ali ji je kdo rekel, da je čudna? Hm, hm, ne. Ni. Deklica je to sklenila kar sama.

TO, KAR VERJAMEMO O SEBI, GRADI NAŠ SVET

V resnici se je začelo pri njeni odločitvi. Pri njenem razumevanju situacije, ki je izhajala iz njene lastne predispozicije. Drugi so bolj kul. Od tu je vse, kar je doživela in kar se ji je zgodilo, doživljala kot potrditev te svoje odločitve. A edina stvar, ki tu ne drži vode je, da v resnici ni mogla vedeti, kaj si drugi mislijo. Kako jo drugi vidijo. Kaj pomeni tisti pogled in tisti komentar. Interpretacija njene vrednosti je bila popolnoma subjektivna – narejena na podlagi njenega lastnega razumevanja in videnja sutiacije. Le kaj bi izvedela, če bi druge povprašala o njihovem pogledu?

Konec koncev niti ni pomembno. Kajti ne glede na to, kaj si misli kdor koli drug svet deklice gradi samo njeno lastno prepričanje o sebi. In dejstvo je, da mlade odraščajoče ljudi, ki so sploh danes tako zelo izpostavljeni z ‘instant happy fotkami’ na Facebooku in drugod, mora nekdo naučiti tega, da je to le fasada, ki ni resnična. Da sreča, zadovoljstvo, polnost, pridejo od znotraj.

KDO TOREJ DOLOČA MOJO LASTNO VREDNOST?

Samo jaz. Vedno jaz. Prej v življenju, ko to spoznam, bolj kakovostno bo, več bom dosegla, večkrat in hitreje bom vstajala po svojih padcih, ker bom vedela, da padamo vsi. In da sem jaz ok NE glede na to, v kakšni trenutni življenjski situaciji sem. Ali to zaresonira z mojimi občutki glede moje službe v tem trenutku? Seveda. Ne glede na to, da vse to vem, je občutek vrednosti tako zelo pogojen s produktivnostjo, sploh v slovenski družbi. Zato je to tema, ki je zelo prisotna v mojem življenju v zadnjem času.

In – seveda, kot ponavadi pri meni – na tem blogu raztresem še vam te največje ranljivosti. Očitno je to moje poslanstvo.😉 Preko svoje ranljivosti opozarjati in izpostavljati teme, ki jih večina ljudi ne in o njih ne govori na glas. SO PA DEL ČISTO VSAKEGA OD NAS. Čisto vsak od nas gre skozi obdobja, ko se ne počuti ok in ko se ukvarja s svojo lastno vrednostjo. Manjkom te. Grajenjem, tesanjem svoje lastne samopodobe.

POVEJ SVOJI HČERKI, NEČAKINJI, VNUKINJI, VNUKU …

Kar se mi zdi neverjetno pomembno je, da predvsem mladim ljudem, ki so telo zelo na udaru, kar se tiče lastne vrednosti, povemo, da ZMOREJO VSE. Da so lahko točno to, kar se odločijo biti. Da jim damo orodja, da bodo zmogli prevzeti odgovornost za svoj občutek vrednosti v življenju. Vidiš sosedo, ki se trudi narediti kolo na trati pred hišo, a obupuje? POVEJ JI, da zmore. Da mora samo poskusiti še večkrat. Da to absolutno lahko naredi, če se odloči, da bo, in če se trudi dovolj dolgo. Čisto popolnoma vsako stvar, ki jo delamo dovolj dolgo, lahko začnemo obvladovati. Se ta punca tega zaveda? Ali pa ji je ravnokar nekdo čemeren in obupan nad življenjem povedal, da ji NIKOLI ne bo uspelo? In, ali mu verjame?

JAZ, TI, MIDVA, MI

Imamo ogromen vpliv drug na drugega. Eni osebi lahko spremenimo cel svet, če ZAUPAMO vanjo. Če ji povemo in pokažemo, da zaupamo vanjo. Največkrat potrebujemo vsaj eno osebo v življenju, ki nam pokaže, da zmoremo vse, da bi se tega začeli zavedati tudi sami.💕 In ne zgolj mladostniki! Moje odvajanje od kortikosteroidov traja že 5 let in tri mesece. Brez mojega največjega zaveznika, prijatelja, fanta, motivatorja, moje luči, ki me stalno in ves čas spominja na to, da ZMOREM, NIKOLI ne bi prišla do sem. Obupala bi po prvem mesecu.

Komu lahko TI danes poveš in pokažeš, da zmore, da lahko doseže VSE in je lahko točna taka oseba kot si želi? Pri kom lahko prispevaš k temu, da se bo odločil prižgati notranji ogenjček, obuditi občutek lastne vrednosti in seči po svojih najbolj drznih sanjah?

Morda v prvi vrsti … pri sebi?🤔😉


Mimogrede: na FB stran Svet v tebi te dni spremljaj #persperone – zapise perspektive v času korone. 😉

Tu delim navdih in motivacijo tudi v vmesnem obdobju, ko ne pišem bloga. Z veseljem te povabim, da se mi pridružiš. Klikni na tale link: https://www.facebook.com/svetvtebi/


Te zanima več? Prijavi se spodaj in enkrat mesečno prejmeš vse nove zapise*

Write A Comment