Se včasih znajdete v trenutku, ko zelo jasno opazite, da nekaj na vas ni enako dobro kot pri drugih?

On lepše skoči na glavo, ona teče hitreje, tisti se noro lepo oblači, tista govori 5 jezikov. Zakaj tega ne zmorem jaz?

Že zelo zgodaj nas vse usmeri v to, da začnemo primerjati. Otrok, ki še ne hodi v vrtec in šolo ima običajno občutek, da je čudovit, vsaj če živi v družini, ki ga sprejema in spodbuja in ceni takega kot je. Potem pride v vrtec in šolo in začne se – primerjanje. Tekmovanje. Ocene. Kdo je boljši? Kdo ve več in kdo zna hitreje?

Glede na to, da izobraževalni sistem še vedno temelji na sistemu, ki je bil odličen za obdobje industrijske revolucije, saj nauči poslušati, ubogati in delati po navodilih, je v njem velik manjo poudarka na kreativnosti, inovativnosti, kritičnosti razmišljanja. Tako vsi, ki so lahko neverjetno dobri v umetnosti, oblikovanju, plesu in podobnih področjih, ne pa v matematiki, zgodovini in jezikih, lahko že zelo zgodaj pristanejo na zadnjih mestih v razredu.

Vsak si želi biti cenjen, viden in prepoznan. Kaj če je sistem narejen tako, da izpusti nekatere in v ospredje da druge? Čeprav sploh ni res, da se ne da narediti odlične kariere na področju umetnosti. Ni res, da so druga področja manj pomembna od prvih! A odločitev je narejena. Posameznik, ki v razredu dobi informacijo, da ni dovolj dober, to prepričanje nese na vsa področja svojega življenja.

CENITI SVOJE PREDNOSTI

Če ima srečo, da njegov talent in edinstvenost prepoznajo starši, bližnji ali kaka tretja oseba, je to super. Sicer lahko njegov talent enostavno ostane nerazvit, neosvetljen s pozornostjo, neprepoznan. In ta fant/punca ima morda nekje globoko v sebi občutek, da ne more doseči želenega, da je zguba, da drugi vejo in znajo več. 

A vsi vemo, da to tako zelo ni res. Čisto vsak posameznik, ti in jaz, v sebi nosiva edinstvenost in nekaj čudovitega, kar lahko deliva s svetom. Čeprav to morda ni opazeno s strani institucij, morda niti s strani bližnjih, je tu. Globoko v srčiki posameznika je njegov talent in vrednost, ki lahko naredi svet lepši in za odtenek svetlejši. Lahko mu rečemo tudi poslanstvo ali ‘supermoč’. Supermoč se slisi fino, ane? 😎

Žal je kruta resničnost, da marsikdo te svoje edinstvenosti celo življenje ne prepozna, se ne ukvarja s tem, da bi jo našel in je morda ne opazi celo v trenutkih, ko jo uresničuje in v življenju uporablja. Kajti te naše karakteristike so nam običajno tako zelo domače, logične in vsakdanje, da nam niso videti kot naše prednosti! Morda celo mislimo, da jih imajo vsi, ko pa je to nekaj ‘najbolj normalnega’. A to seveda ni res … Povprasajmo druge, in povedali nam bodo o svojih strahovih in nekompetentnostih morda prav na področjih, na katerih se mi počutimo naravno močne.

POIŠČIMO SVOJE SUPERMOČI

Verjamem, da ima vsak od nas neko vlogo v tem svetu. Čisto vsak! Ni nujno, da ta vloga pomeni konkretno delovno mesto. Marsikatero vlogo lahko najdemo v mnogih delovnih mestih. Recimo nekdo, ki najbolj žari, ko javno nastopa in deli informacije na ta način, se lahko najde v poklicu igralca, novinarja, komika, učitelja, turističnega vodiča itd. Nekdo, ki rad podpira in daje, je lahko socialni delavec, maser, okoljevarstveni delavec ali pa vodja skupine, inovator, umetnik. Nekdo, ki rad vodi druge, je lahko direktor, učitelj, animator, vodja vadb ali otroških praznovanj. Lahko pa ta določena oseba, ki rada vodi, v službi dela druge stvari, a te svoje lastnosti, supermoči uporabi v vsakdanjem življenju, v vlogi starša, vodenja društva, raznih projektov, organiziranja svojih osebnih dejavnosti ali dejavnosti otrok. In se morda niti ne zaveda, da ob tem črpa iz vodnjaka svoje edinstvenosti – s katero lahko v resnici in čisto zares, če ji nameni čas, trud in pozornost; spreminja ta svet. ✨

Ob čem se počutiš najbolj domače? O čem razmišljaš, preden greš spat? Ob kateri aktivnosti se zate čas ustavi in se razširi v vseobsežnosti in polnosti? Kateri so trenutki, ko se ti zdi, da si eno z vsem? Na katerih področjih imaš občutek, da lahko daš in da ti ne bi bilo težko dajati niti sredi noči?

Tu najdes svoje supermoči. Gre za proces, ki lahko traja dolgo, a je vreden investicije, saj prinaša vse, kar iščemo v tej izkušnji življenja. 🌊

KAJ SE ZGODI, KO TEH PREDNOSTI NE PREPOZNAMO KOT SUPERMOČI?

Če se to ne zgodi, torej če te stvari počnemo mehansko, nam je sicer ob tem fajn in jih opravimo z levo roko, a jim ne namenjamo posebne pozornosti in vanje ne investiramo, jih ne moremo še bolj implementirati v svoje življenje. Ne zavedamo se, kako zelo so za nas pomembne. Ne izboljšujemo svojega življenja z njimi, ne izboljšujemo življenja drugih z njimi, ne izboljšujemo sveta z njimi – vsaj ne do mere, do katere bi ga lahko. Ne dajemo jim zadostnega časa in prostora, da bi nam omogočile se počutiti zares dobro v svoji koži, imeti občutek izpolnjenosti, in vse to delati z lahkoto in posebnim občutkom smisla. 

Vsakdo si želi kakovostnega življenja, kajne? Kako neki bi lahko bilo življenje boljše, kot če v največji možni meri delamo in se ukvarjamo prav s stvarmi, v katerih smo naravno odlični in s katerimi lahko izboljšamo ta svet in življenje drugih?

Zato… Opazimo, kateri so naši talenti. Lahko vprašamo bližnje, kaj oni vidijo kot naše največje prednosti. Prepoznajmo jih kot take, začnimo opazovati, kako se ob njih počutimo in si dajmo aplavz za njih, ki ga v šoli in sicer v življenju morda nismo prejeli. Nato se vprašajmo, kaj lahko storimo, da bi teh dejavnosti, v katerih naša edinstvenost zažari, počeli se več? 🙂 Ob tem je pomembno, da se obdamo z ljudmi, ki vidijo te naše prednosti kot naše supermoči, nas na to opominjajo in nas spodbujajo, da jih izražamo in živimo.

KAKŠNA JE TVOJA SUPERMOČ?

Le kaj bi bilo tisto, kar je tvoja največja edinstvena vrednost? Poglej tudi na področja, ki si jih vedno videl/a kot svoje pomanjkljivosti, morda se odgovor skriva prav tam. Moja izkusnja je, da sem svojo ‘obcutljivost’ vedno videla kot eno svojih največjih pomanjkljivosti. Dokler nisem prepoznala, da gre v resnici za globoko empatijo, s katero se lahko povezujem na globinski ravni, opazujem in se učim o notranjih doživljanjih, prepoznavam svoje občutke, ter s tem zase in za druge ustvarjam razumevanje, ki včasih lahko prinaša čudovito luč upanja, razumljenosti in samo-izraženosti na ta svet. 🙏

Področja, na katerih so boljši drugi, pa naj prevzamejo oni, delujejo na njih in s tem ustvarjajo odlične produkte in storitve tudi za ostale. Ali ni vse tako lepo povezano, ko vsak stopi na mesto, kjer se počuti najbolj močan, viden in prepoznan? … Pa ne pravim, da je to lahko doseči. 😉 A lahko vsaj začnemo delati korake proti temu in spodbujati druge, da naredijo enako.

Deli svoje poslanstvo v komentarju, če želiš. Naredimo svet lepši s tem, ko bolj živimo sebe in si upamo svojo edinstvenost izraziti glasno in brez omejitev in ko si dovolimo v polnosti živeti svojo resnico. ❤️❤️

Objem*
Maja

P.S.: Če želiš, se vpiši spodaj, in z veseljem ti pošljem prihodnje objave*

Write A Comment